Ciril Cesar; pot v svetlobo

Akademski kipar in oblikovalec Ciril Cesar izhaja iz ene najpomembnejših podobarskih družin na Slovenskem. Že okoli leta 1850 je njegov ded Andrej v Mozirju ustvaril veliko kiparsko delavnico v Mozirju, ki jo je nasledil in v veliki meri razvil Cirilov oče Ivan, na Dunaju izšolani kipar. Ob sodelovanju vse Cesarjeve rodbine in z mnogimi pomočniki so v mozirski delavnici izdelovali kipe, oltarje in drugo opremo za cerkve, njihove stvaritve pa najdemo v neštetih savinjskih, štajerskih in koroških cerkvah. Ciril Cesar je odšel na šolanje na Umetnoobrtno šolo v Ljubljani. Leta 1942 je bil mobiliziran v nemško vojsko. Ker ni prenesel streljanja, so ga že leto kasneje iz nemške vojske odpustili. Med letoma 1943 in 1944 obiskoval Šolo za umetno obrt v Gradcu. V počitnicah je pred Nemci pobegnil v partizane in ustvarjalno deloval v partizanski tiskarni na Mozirski gori. Po vojni je bil sprejet na Akademijo likovnih umetnosti v Ljubljani. V umetniški izpovedi in slogovnih usmeritvah je močno prehiteval čas. Njegova izjemno sodobna in psihološko izpovedna skulptura »Zločin« je tako zrevoltirala vodstvo akademije, da so jo brez pojasnila avtorju umaknili z akademijske razstave. Čez dve leti je Ciril Cesar zaključil še specialistični študij kiparstva ter se preselil v Celje, kjer je tudi poučeval na učiteljišču. Začel je ustvarjati spomenike narodnoosvobodilnemu boju, kipe talcev za savinjska mesta. Po izdelavi mnogih spomenikov se je leta 1962 Ciril Cesar preusmeril v industrijsko oblikovanje, uspeh pa je zabeležil že s svojo prvo stvaritvijo, kuhinjsko tehtnico. Po kariernih korakih v tujini se je na povabilo iz velenjske tovarne Gorenje vrnil domov in postal glavni oblikovalec ateljeja Gorenja. V kiparstvu pa je nastopilo novo obdobje ustvarjanja skulptur iz steklenih lamel. Film CIRIL CESAR: POT K SVETLOBI so leta 2014 ustvarili Renske Svetlin, Živa Rogelj, Črt Čadež, Samo Podobnik in režiser Primož Meško v produkciji Grand d.o.o.