Kuhinja naših non – dediščina solin

Enako dobre so vroče kot ohlajene – ocvrte sardele. So hitro pripravljene in izjemno okusne, zato so bile ena najljubših jedi solinarjev. Ko se v ribiške mreže niso ujele sardele, so v olju končale druge manjše ribe. Vse kar je bilo potrebno narediti za okusen obrok, je bilo na dosegu roke: očiščene in pomokane ribe, ocvrte v vročem olju. Ob cvrtju se je vsem članom solinarske družine najbolj prilegla solata, včasih zelena, največkrat pa kar zabeljen paradižnik, ki je dobro uspeval na majhnih vrtovih ob solinarskih hišicah. Pritličja teh kamnitih hiš niso bila namenjena le skladiščenju soli, ampak so v njih spravljali tudi tradicionalna orodja, ki so jih potrebovali pri nabiranju in spravilu soli. Ta so ostala stoletja enaka, saj se je tudi delo na solinskih poljih le malo spremenilo. Ker so pri nabiranju soli pomagali tudi otroci, so zanje izdelali posebej prilagojene manjše pripomočke. Tako se je znanje prenašalo iz roda v rod.