Lačni, bosi in slavni

Dokumentarni film skozi prikaz skoraj povsem pozabljenega fenomena mladinskega pevskega zbora, ki so ga v 30. letih prejšnjega stoletja poimenovali “Trboveljski slavček”, govori o tem, kako je v nemogočih razmerah in v od vseh pozabljenem okolju, mogoče ustvariti vrhunsko umetnost in osvojiti svet. Film o Trboveljskem slavčku, kot so ga poimenovali na začetku 30. letih dvajsetega stoletja, pripoveduje zgodbo o mladinskem pevskem zboru, v katerem so prepevali otroci iz najrevnejših rudarskih družin, brez vsake glasbene izobrazbe. Njihov vodja Avgust Šuligoj, po poklicu učitelj, ki je prebegnil iz Primorske, jih je povzdignil na takšno raven, da so bili leta 1936 na prvem mednarodnem glasbenem kongresu v Pragi, od 600 takrat vodilnih muzikologov, izbrani kot najboljši pevski zbor na svetu, celo boljši od znamenitih Dunajskih dečkov. Skladbe, ki so jih prepevali so bile tako težke, da so vsi ti strokovnjaki, pred njihovim nastopom, le zmajevali z glavami. Nekatere skladbe so bile pisane atonalno in celo bitonalno in po mnenju muzikologov nemogoče za izvedbo, vendar pa ti preprosti otroci tega seveda niso vedeli in so jih veselo prepevali. Še danes ni zbora, ki bi bil to sposoben izvesti. Nastopali so po celi Evropi in to v najbolj elitnih dvoranah. Na turnejah so jim sledili občudovalci, kar je bil takrat edinstven fenomen. Trboveljski slavček je v letih 1930 do 1941 izvajal pesmi uglednih skladateljev tistega časa, kot so bili Emil Adamič, Slavko Osterc, Lucijan Marija Škerjanc, Marij Kogoj, Matija Bravničar, Danilo Švara, Matija Tomc, Ivan Matetić Ronjgov, Boris Papandopulo in drugi. Nekateri od njih so skladbe pisali posebej za ta zbor. Pot Trboveljskega slavčka pa ni bila vedno rožnata, saj so že od vsega začetka oblasti nasprotovale delovanju zbora, ter mu ves čas na razne načine oteževale delo. Ni jim bilo po godu, da bi se otroci, ki naj bi zrasli v delavce, ukvarjali s kulturo, ter želi povsod takšne uspehe in odobravanja. Zaradi svojih izjemnih uspehov so bili leta 1938 izbrani, da iz ljubljanskega studija, preko radijskih valov, izvedejo koncert za ameriški šolski radio. To je bil prvi neposredni radijski prenos iz Evrope v Ameriko! Koncert je po ocenah spremljalo preko 6 milijonov ameriških poslušalcev. Kasneje so bili tudi povabljeni na trimesečno turnejo po Ameriki, vendar se zaradi prihajajoče vojne to nikoli ni zgodilo.