Na kratko

V bližnji prihodnosti naj bi vse več ljudi živelo v mestih, po nekaterih podatkih do leta 2050 kar 70 odstotkov. Hitra urbanizacija tako prinaša vse večjo onesnaženost zraka, gost promet, veliko količino odpadkov. Z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij si zato pametna mesta prizadevajo k večji optimizaciji upravljanja in boljši kakovosti bivanja v mestih. Prebivalcem naj bi z beleženjem in zbiranjem velike količine podatkov tako poenostavila vsakodnevne aktivnosti in nam s tem prihranila čas in denar: bolje bi bili obveščeni o prometnih zastojih, prostih parkirnih mestih, kakovosti zraka in vode. A če naj bi zbiranje digitalnih podatkov po eni strani pripomoglo k večji optimizaciji delovanja mest, se moramo ob tem zavedati tudi izzivov, povezanih z uporabo in (zlorabo) naših osebnih podatkov.